08:50:59 | 23.06.2017
Področja delovanja
 
 

UNIVERZALNI TEMELJNI DOHODEK V SLOVENIJI -
UTOPIJA ALI REALNA MOŽNOST?

V torek, 7. decembra 2010, ob 10.00 uri, se je v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije odvijal posvet o možnosti uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka kot novega načina delovanja socialne države. Ideja ni nova, je pa spričo dogodkov zadnjih let in napovedi za prihodnost ponovno aktualna. Pogledi na koncept univerzalnega temeljnega dohodka so raznoliki, prav tako je pestra tudi paleta njegovih možnih izvedb v praksi. V okviru posveta bomo zato skušali ponovno spomniti na ključne značilnosti tega, za nekatere utopičnega koncepta, ter raziskati realne možnosti za njegovo uvedbo v Sloveniji.

PROGRAM
Uvodni nagovor
Mag. Blaž KAVČIČ, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije
* * *
Referenti:
Uroš BOLTIN
Gibanje za pravičnost in razvoj
"UTD kot interes večine"

dr. Valerija KOROŠEC
podsekretarka v Sektorju za družbeno blaginjo in razvoj, UMAR
"Predlog UTD v Sloveniji - zakaj in kako?"
http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2010/dz06-10.pdf

prof. dr. Jože MENCINGER
državni svetnik

prof. dr. Tanja RENER
profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani

Goran LUKIČ
svetovalec za socialno področje, migracije in trg dela,
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

Dr. Vesna LESKOŠEK
docentka na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani

Posvet je povezovala Lidija JERKIČ, podpredsednica Državnega sveta Republike Slovenije.
Po posvetu je bila priložnost za razpravo.

Tukaj si lahko pogledate posnetek iz DZ

Tukaj si lahko pogledate posnetek Zofijinih ljubimcev, ki je zabeležil tudi razpravo slušateljev po nastopu napovedanih govornikov.
http://www.zofijini.net/oko_posvet.html.

UTD kot interes večine
Uroš Boltin, Gibanje za pravičnost in razvoj

Prispevek za posvetovanje v Državnem svetu RS z naslovom
Univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji – utopija ali realna možnost
Ljubljana, 7.12.2010

Uvod

Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je dohodek, ki ga država izplačuje vsem svojim državljanom v stalnem mesečnem znesku brez kakršnih koli pogojev. Prva dilema: državljanom, rezidentom ali kako je s tem? Tu se variante predlogov razlikujejo. Druga podobna dilema: kako je z otroki? Dobijo poln znesek, manj ali nič? Tudi o tem zagovorniki UTD niso enotni. Vsekakor pa morajo vsaj vsi odrasli dobiti enak znesek, ne glede na druge dohodke, premoženje, delovno aktivnost ali pripravljenost nanjo. Za orientacijo: v Sloveniji bi verjetno vsaj v začetku šlo za znesek nekje med 200 in 300 evri mesečno.
Če na hitro izračunamo: 300 evrov na mesec za dva milijona ljudi pomeni dobrih sedem milijard evrov na leto. To je približno tri četrt državnega proračuna. Jasno je, da toliko denarja ni mogoče brez strahotnih pretresov čez noč nekje vzeti in dati drugam. Edina možnost je, da ga veliko večino vzamemo tam, kamor damo. Da gre torej le za reorganizacijo transakcij, pri kateri večina denarja na koncu konča tam kot prej, seveda pa tudi z nekim želenim neto učinkom v višini majhnega dela celega zneska. Drugače povedano, večini ljudi bi morali približno enak znesek nekje drugje vzeti nazaj, bodisi z ukinitvijo ali zmanjšanjem obstoječih socialnih transferov, ali pa z neko dodatno obdavčitvijo. Jaz si to najlaže predstavljam kot prilagoditev dohodninske lestvice.
Seveda nas zanima, koliko denarja pa bi bilo vseeno treba dodati. Odvisno, kaj želimo doseči. Če želimo samo peščici ljudi, ki zdaj izpadejo, zagotoviti tisti minimum, ki ga veliki večini tako ali drugače zagotavlja že obstoječi sistem, potem bo to ceneje. Če pa želimo masi ljudi, neki celi kategoriji prebivalstva, zagotoviti malo več, kot imajo zdaj, pa bo to seveda dražje. Vendar lahko imamo tudi za to tehtne razloge.
Varianta A v prilogi je nekako minimalen primer. UTD 230 evrov za odraslega po višini ustreza obstoječi podpori, 140 evrov pa pri večini otrok približno ustreza seštevku otroškega dodatka in učinka dohodninske olajšave. Pri nizkih dohodkih so večji otroški dodatki, pri višjih pa dohodninska stopnja, ki določa učinek olajšave. Dohodninska lestvica pri tej varianti dokaj natančno vzame vsem od minimalne plače navzgor po 230 evrov več kot obstoječa.
Izračun v prilogi nam pokaže, da tu za UTD potrebujemo 5,2 milijarde. Dohodnina prinese 3,9 milijarde več kot prej, obstoječi transferi pa so dobre 1,3 milijarde. Če bi lahko odpravili vse transfere, bi bila torej bilanca izravnana. V resnici čisto vsega ne moremo odpraviti, npr. dodatkov za invalide, pa otroci brezposelnih dobijo zdaj precej nad 140 evri na mesec. Po moji zelo grobi oceni je tega za kakšnih 100 milijonov, bi bila pa tu potrebna podrobnejša študija. Toliko torej dejansko zmanjka. Lahko bi seveda malo drugače popravili dohodninsko lestvico, da bi to vzeli tistim z višjimi dohodki (kot npr. varianta B), ali pa najdemo kake druge vire.

Razlogi za uvedbo UTD

Torej, zakaj bi to počeli? Vsekakor je razlogov cel kup in teh recimo 100 milijonov nikakor ne bi dali »samo za to da...«, kot včasih kdo ugovarja, ko je ravno beseda o enem razlogu. Poglejmo jih nekaj:
1. Zapolnitev vrzeli obstoječega socialnega sistema: Npr. delavci, ki že dolgo niso videli plače, ne dobijo podpore, ker ne spadajo v pravi predalček. Dokler so formalno zaposleni, niso brezposelni. Tega je trenutno, kot vemo, veliko. Ali pa npr. nekdo, ki nima denarja za ločitveni postopek. Mož že dolgo živi z drugo, žena je brez vsega, a na uradu ji rečejo: »Naj te mož vzdržuje, saj si poročena!« Ali pa, če spadaš v predalček »študenti«, tudi ne moreš biti brezposeln. Štipendije pa spet ne dobi vsak. Ljudje, ki nimajo nič, torej nikakor niso samo »lenuhi, ki nočejo sprejeti dela.« Tudi, če bi se strinjali, da si slednji res ne zaslužijo pomoči, jih sistem ni sposoben brez napak ločiti od nesporno neupravičenih žrtev te selekcije.
2. Omenjena trditev pa nikakor ni nesporna. Navsezadnje, vse bogastvo družbe ne izvira od človeškega dela. Tu so naravna bogastva, pa dediščina, ustvarjena davno v zgodovini. To je skupno bogastvo. Če si vse delimo po kriteriju delovnega prispevka, si pravzaprav pridni prilaščajo tudi tisto, kar ni njihov delež. Poglejmo nekoga, ki vegetira z 230 evri na mesec, in drugega, ki gara 14 ur na dan, ima velik avto, hišo itd. Poglejmo samo, kdo od njiju ima npr. večji ogljični odtis, pa lahko razpravljamo, kdo je večji parazit. Čeprav UTD v praksi nadomešča socialne transfere, je njegova načelna utemeljitev drugačna. Gre za nekakšno lastniško pravico, dividendo, ki pripada vsem članom družbe.
3. Nizki, občasni dohodki. Če ima nekdo socialno pomoč, se mu najprej odšteje vse, kar sam zasluži. Rečejo: »Saj zdaj pa imaš, ne rabiš od nas.« in človek ima enako denarja kot prej, torej je delal zastonj. Ali pa razni cenzusi. Zaslužiš en evro preveč, pa izgubiš štipendijo, to in ono subvencijo, padeš v nižjo davčno olajšavo itd. Obstoječi sistem je poln takih nelogičnih ovir. Ljudje so zmedeni, ne vedo, kaj se splača, nekateri pa tudi dobro vedo, da se jim nič ne splača, ker bi imeli celo manj. Na tej točki pade eden glavnih argumentov proti UTD, češ da odvrača ljudi od dela. Ravno obratno! Šele UTD omogoči, da počistimo vse te predalčke in cenzuse in da ima človek od vsakega zasluženega evra vsaj pol evra več v žepu, tudi če je visoko obdavčen. Torej, več ko zaslužiš, več imaš. V obstoječem sistemu žal pogosto ni tako.
Ti trije argumenti se morda nanašajo na situacije, v kateri se večina ljudi ne vidi. Problemov, ki jih ima neka manjšina ljudi, pa jih UTD pomaga rešiti, bi lahko našli še kup. A pojdimo k naslovni temi, interes večine. Večina se morda res ne bo znašla v situaciji, da nima od česa živeti, če se bo vedla tako, kot se je v ta namen treba vesti. Vprašanje pa je, če je to vedenje optimalno po drugih merilih. Predvsem pomeni zelo statično oklepanje statusa quo. Vztrajati v službi, ne glede na mobing, uničevanje zdravja, zamujanje plače, pri delu, ki nam ne ustreza, itd. velja za »prav«. Obesiti službo na klin je »narobe«, vsaj če nimaš vnaprej znane zamenjave na točno isti datum. In vse je naravnano, da nas kaznuje, če delamo »narobe«.
Pa bi bil lahko trg dela, ki funkcionira na drugačnih principih, veliko boljši. To, kar imamo, pravzaprav niti ni pravi trg, kjer se kupec in prodajalec enakopravno pogovarjata, pod kakšnimi pogoji bosta prišla skupaj. Delojemalec ni v položaju, da bi se pogajal, saj je delodajalec postavljen v vlogo razsodnika, kaj so sprejemljivi pogoji. Če jih delavec oz iskalec službe zavrne, je »lenuh« in sistem ga kaznuje, razen če mu uspe z inšpektorji in delovnimi sodišči dokazati, da je šel delodajalec predaleč.
A v resnici v bistvu ni absolutno sprejemljivih in absolutno nesprejemljivih pogojev, gre le za ponudbo in povpraševanje. Za to, pod kakšnimi pogoji se dobi delavce in pod kakšnimi ne. In če so zahteve bolj zoprne, mora biti cena višja. Potem se nepotrebno šikaniranje preprosto ne splača. Fleksibilnost je palica, ki ima dva konca. Ne le lažje odpuščanje, tudi lažje dajanje odpovedi s strani delavca. Če bi delavce postavili v položaj, da je odločitev o sprejemljivosti pogojev povsem njihova diskrecijska pravica, bi se čez noč uredilo kup problemov okrog delavskih pravic, brez štrajkov in delovnih sodišč. Preprosto po načelu: »Če mi kaj ni všeč, se ne grem več.«
Pa saj ne gre vedno za konfliktne situacije med delavci in delodajalci. Gre preprosto za optimizacijo vsega. Da si delavci poiščejo sebi najprimernejše delo, delodajalci za svoje potrebe najprimernejše delavce. Da izčrpani in bolni počivajo in tisti, ki zmorejo, delajo. Da ljudje sprejemajo poslovna tveganja. Ne pa, da je najvišja vrednota oklepanje tistega, kar imaš, za vsako ceno. To ne koristi nikomur. Brez pravice vsakogar, da katerokoli delo zavrne, in brez vsaj najosnovnejše materialne varnosti ne glede na vse okoliščine, to ne bo funkcioniralo. Tudi če bi načrtno lenarjenje zdravih ljudi razumeli kot zlorabo, je cena za boj proti taki »zlorabi« s strani peščice ljudi, ki jo zdaj plačujemo v obliki togega trga dela, veliko previsoka. To je tako, kot bi se odpovedali splošni volilni pravici samo zato, ker peščica ljudi voli fašiste.

Cena dela

Zdaj pa še o eni plati zgodbe o UTD, ki se meni osebno zdi zelo pomembna, čeprav mogoče pri tem ne bom imel soglasja v družbi zagovornikov UTD. O ceni delovne sile. Vemo, da živimo v družbi z visoko stopnjo brezposelnosti. Po ekonomski logiki, če ponudba presega povpraševanje, je cena previsoka. Oz., če bi bila nižja, bi bilo povpraševanje večje. To po tihem vedo tudi tisti, ki tega na glas ne priznajo, ker se pač zavzemajo za višje plače. Kar je seveda racionalna odločitev. Za večino je pač manjše zlo, če 10% ljudi nima dela, kot da bi vsi imeli pol nižje plače. Vsaj dokler plačo razumemo kot edini dohodek, je temu težko ugovarjati.
A ravno ta predpostavka je tisto, kar UTD lahko spremeni. Tu smo zdaj pri variantah z nekaj večjim neto učinkom. Jaz bi se zavzemal za to, da vsaj pri nizkih plačah davek ne bi točno nazaj vzel višine UTD, da pa bi razliko porabili za znižanje bruto plače, torej cene dela. Če smo se dogovorili, da je 562 tisti minimalni dohodek, ki ga mora vsak zaposleni imeti, potem naj bo neto plača plus UTD toliko. Tu ne gre samo za dilemo, ali si bolj želimo višji standard delavcev ali manjšo brezposelnost. Če znižamo stroške dela, je to razbremenitev gospodarstva in je potem veliko lažje na drugi strani obremeniti gospodarstvo npr. z višjim DDV, kar bo za pokritje razlike potrebno.
Za začetek bi to zagovarjal predvsem pri minimalni plači, kolektivnih pogodb itak ne moremo na hitro spreminjati. Torej bi tisti malo nad minimalno plačo imeli nekaj več neto in bi s tem odpravili uravnilovko, ki jo je ustvaril zadnji dvig minimalne plače. In ki jo bomo drugače prej ali slej po koščkih odpravljali in to ne bo zastonj. Danes policajem ni všeč, da so se znašli skoraj na minimalni plači, jutri bo na vrsti kdo drug.
Poglejmo npr. varianto C v prilogi, ki zniža bruto minimalno plačo malo pod lanski nivo (597) in stane okrog pol milijarde. Od tega pribl. 100 milijonov zahtevajo tudi druge variante, to gre za osnovne učinke UTD, opisane prej. Teh 400 milijonov razlike ne damo samo za to, da bo minimalna plača nižja. Prej ali slej se bo to poznalo tudi ostalim. Nekaj državi, nekaj gospodarstvu. Če torej nižamo ceno dela in izgubo pokrivamo npr. z višjim DDV (približno 1 odstotna točka za vsakih 200 milijonov), gre še vedno za to, da večina denarja konča tam, kjer smo vzeli, v tem primeru pri gospodarstvu. Ves čas govorimo o tem, da se obrne precej več denarja, kot je neto učinek. Npr. minimalne plače imata predvsem dve skupini ljudi. Eni delajo v panogah, ki so v težavah in jim s tem podaljšujemo življenje (torej država prihrani socialne transfere), druga skupina pa predvsem v trgovini in gostinstvu, torej tam, kjer lahko njihovi delodajalci precej prispevajo k absorpciji dviga DDV, da ne bo šlo vse v inflacijo.
Na dolgi rok si predstavljam, da bi se lahko ta proces nadaljeval vse dokler ne dosežemo polne zaposlenosti. To je z UTD realno dosegljiv cilj. Vse, kar sem prej rekel o dvostranski fleksibilnosti, bo v polni meri zaživelo šele, če človek nima samo zagotovljenih 300 evrov minimalne varnosti, ampak tudi ve, da lahko kadarkoli dobi drugo službo. To je vizija družbe brez neprostovoljne brezposelnosti. Delno sicer lahko k temu prispeva tudi prostovoljen umik nekaterih s trga dela, če bo UTD visok, v večji meri pa povečano povpraševanje. Seveda se plače nižajo samo toliko časa, dokler je delavcev preveč, torej je nesmiselna skrb nasprotnikov UTD: kdo bo pa delal? Trg, ponudba in povpraševanje bosta to že sama uredila. In ko plače ne bodo šle več dol, tudi UTD ne bo šel gor. Kajti edina osnova za dvig UTD in s tem dvig davkov je, da se breme za gospodarstvo pri ceni dela znižuje.
Polna zaposlenost ni samo interes tistih 100000 ljudi, ki zdaj nimajo dela. S tem se bistveno spremeni položaj vseh milijon aktivnega prebivalstva, pa tudi uspešnost gospodarstva. In to je dolgoročno gotovo vredno recimo dveh ali treh milijard na leto (preko kompenzacije z dohodnino), ki jih ne bo problem pobrati z nekim danskim nivojem DDV, če bo seveda na drugi strani gospodarstvo toliko razbremenjeno pri ceni dela.
Ali pa to pomeni UTD v višini 500 evrov, ki jih je omenil minister Križanič, tega pa ne vem. Varianti C in D v prilogi sta sicer narejeni za prvi korak, ne za dolgoročni cilj, ampak nakazujeta različno smer. Nek minimalni UTD je v vsakem primeru pogoj za zniževanje cene dela, naprej pa lahko gremo v smeri, da imamo kljub UTD vseeno malo manj visoko obdavčitev nizkih dohodkov (varianta C) ali pa tako, da imamo še višji UTD (varianta D). Delavcem je vseeno, odvisno, kaj hočemo z brezposelnimi. Če bo minister našel denar, da se jim dvignejo obstoječe pomoči (kar očitno želi), potem to ni strošek uvedbe UTD. UTD vedno lahko prilagodimo izhodiščnemu stanju. Dokler je to 230, je pač 230, če bo 300, pa lahko naredimo 300, ampak izhodišče takrat ne bo samo 1,3 milijarde za obstoječe transfere.

Priloga: Primeri uskladitve dohodninske lestvice z uvedbo UTD

Obstoječa dohodninska lestvica za 2010, mesečni zneski




Vse spodaj predstavljene variante so zvezne lestvice brez stopnic v dohodnini.
Predpostavljajo ukinitev splošnih in študentskih olajšav ter olajšav za vzdrževane osebe.
Pokojninska in seniorska olajšava delujeta do meje, ko še ne znižata dohodnine pod višino UTD. (začasna komplikacija, verjetno smiselno odpraviti ob naslednji pokojninski reformi)
Vse predpostavljajo višino UTD za mladoletne 140 eur mesečno.


Varianta A
Cilj: optimalno ujemanje z obstoječo lestvico nad minimalno plačo za zavezanca brez otrok, za UTD odraslega 230 eur







Ocena stroška za proračun: 100 mio eur letno.
Grobi izračun:
Število ljudi nad 400 eur dohodka (v tisočih): 1310
dohodninski zavezanci 2008 brez upokojencev: 915
minus povečanje brezposelnosti do 2010: 35
plus vsi upokojenci nad 400 eur (2010): 430
Ti ljudje približno z višjo dohodnino vrnejo svoj UTD. Večina točno, ker imajo nad 562 dohodka. Preostali nekaj manj, a to se približno izravna s tistimi z nižjimi dohodki, ki tudi plačajo nekaj dohodnine, a niso šteti.
S tem pridobimo 230*1310000*12 = 3615 milijonov letno več dohodnine. Plus okrog 260 milijonov z odpravo olajšav za vzdrževane osebe, skupaj slabih 3,9 milijarde. Če bi odpravili vse obstoječe socialne transfere (dobrih 1,3 milijarde), imamo približno 5,2 milijarde, kar je natanko toliko, kot potrebujemo za UTD pri 1,67 milijona polnoletnih (po 230) in 350 tisoč mladoletnih (po 140).
V resnici čisto vseh obstoječih transferov ne moremo ukiniti. Ker je brez upoštevanja tega dejstva bilanca izravnana, pomeni, da nam ta preostanek obstoječih transferov da oceno, koliko bi vse skupaj stalo. To so npr. dodatki za invalide, vojne odškodnine ipd., pa tudi otroci brezposelnih, ki imajo zdaj precej več kot 140 evrov na mesec. Po moji zelo grobi oceni gre za kakšnih 100 milijonov letno, za točnejšo oceno bi bila potrebna podrobnejša študija.
Ta varianta služi bolj kot izhodišče za primerjave. Za dejansko uvedbo je neprimerna, ker regresivna lestvica (višja stopnja v nižjem razredu) lahko pomeni zelo velike letne poračune dohodnine pri ljudeh z dohodki, ki so neenakomerno porazdeljeni čez leto.


Vse variante v nadaljevanju (od B do D) zadoščajo pogojem:
1. Niso regresivne.
2. Vse prinesejo enak minus zavezancu brez otrok v sedanjem 3. dohodninskem razredu -60 eur.
3. Za zavezanca z enim otrokom v sedanjem 3. razredu brez otroškega dodatka to pomeni, da je približno na istem kot zdaj, točneje 2 evra na slabšem (41% olajšave za 1. otroka je 78 eur)
4. To pomeni dobrih 100 mio eur letno prerazdelitve od dohodninskih zavezancev z višjimi dohodki brez otrok. Ta znesek ni vštet v oceni stroška za proračun, ki ga je treba pokriti iz drugih virov. (Torej je varianta B v resnici »dražja« od variante A).
5. Navedenim ciljem zadoščajo optimalno znotraj teh okvirov.

Varianta B
Cilj: minimalni strošek za proračun ob UTD odraslega 230 eur
Ocena stroška za proračun: 100 mio eur letno.





Varianta C
Cilj: čim večje znižanje bruto minimalne plače ob UTD odraslega 230 eur
Ocena stroška za proračun: 500 mio eur letno.





Varianta D
Cilj: maksimalna višina UTD
UTD odraslega: 290 eur
Enotna dohodninska stopnja: 41%




Ocena stroška za proračun: 600 mio eur letno.
Grobi izračun (v milijonih evrov):
dohodki dohodninskih zavezancev (statistika 2008): 16535
od tega pokojnine (8,2%): 1356
ostali dohodki: 15179
prispevki (22,1%): 3355
obdavčljivo: 11824
dohodnina (41%): 4848
zbrana dohodnina po obstoječem sistemu: 1940
razlika: 2908
revalorizirano na 2010 (+4,75%): 3046
pokojnine (statistika sept. 2010): 3842
41%: 1575
učinek pok. olajšav: pribl. 100 (lastna simulacija)
(v skladu z zgoraj omenjeno omejitvijo uporabe pok. olajšave)
dohodnina pokojnin: 1475
razlika dohodnine skupaj: 4521
odpravljivi transferi (pri UTD 290): pribl. 1280
skupaj: 5800
potrebno za UTD: 6400
razlika: 600

Viri

Boltin, Uroš: Modeli UTD marec 2010, Excel aplikacija http://www.gibanje.org/index.php?id=3087
Korošec, Valerija: Predlog UTD v Sloveniji-zakaj in kako, Zbirka delovni zvezki UMAR, Delovni zvezek št. 6/2010, let. XIX
Ministrstvo za finance RS, Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, sektor za davčni in carinski sistem: OSNOVNI STATISTIČNI PODATKI IZ ODMER DOHODNINE ZA LETO 2008, februar 2010 (vir: Delo)
Proračun Republike Slovenije za leto 2010
Spletna stran ZPIZ: http://www.zpiz.si
Van Parijs, Philippe: Brezplačno kosilo za vse? Predlog univerzalnega temeljnega dohodka, Založba Krtina, Ljubljana 2004

Opomba: Vsi v izračunih uporabljeni podatki niso neposredno prepisani iz virov, v nekaterih primerih gre za lastno oceno na osnovi podatkov iz virov.

Arhiv novic...



Novice članov

Očistimo za čisto srečo
preberi novico

Konferenca FEEL Leadership - Etično voditeljstvo 2015 - 10.6.2015
preberi novico

9. redni občni zbor GPR
preberi novico

Obnova članstva
preberi novico

Etika v oglaševanju
preberi novico

UTD med utopijo in samoumevnostjo
preberi novico

Drnovškova Velikonočna poslanica iz 2007
preberi novico

8. občni zbor GPR - 17.04.2013
preberi novico

Dr Drnovšku v spomin, v Zagorju 23.2.13
preberi novico

Spominski večer - dr. Drnovšek - 22.2.2013
preberi novico

Ostali prispevki


Fotogalerija

Ostale fotografije


Koristne povezave

Fundacija Nazaj na konja
Slovensko društvo Hospic
Društvo Tea
Združenje za promocijo prostovoljstva
DPMŽ Trbovlje
Dužinski center Stik
DPMŽ Koroška

Ostale povezave


Kontakt

info@gibanje.org


Avtorji | Pravne informacije